Revija SOKOL, april 2009

Apneja in njene skrajnosti

Potapljanje na dah ali apnea je šport, ki je v Sloveniji mlad in relativno nepoznan. Gre za potope v vodo brez kakršnihkoli dihalnih aparatov, ali kot že ime pove, na vdih. Gre za doseganje velikih globin, razdalj ali časa z enim samim vdihom. Ljudje dosegajo globine tudi preko 200 metrov in obstajajo ljudje, ki so bili pod vodo tudi deset minut! Dosežki najboljših na svetu so nam, navadnim smrtnikom, nedoumljivi in, predvsem ko gre za globinske potope, na nek način tudi strašljivi. Zato smo se odločili za kratek vpogled v skrajnosti tega športa, v svetovne rekorde.

Tako kot pri scuba potapljanju tudi v apnei obstajajo različne šole, med katerimi sta najbolj poznani AIDA ter CMAS, v Sloveniji pa delujeta tudi sekcija apnee pri Professional scuba schools (PSS) ter Apnea Academy (ki jo je ustanovil Umberto Pelizzari).

Tekmovalci v apnei tekmujejo v različnih disciplinah.
Bazenske discipline so (po AIDI):
o statična apnea - STA (tekmovalec s potopljenimi dihali drži sapo in se ne premika).
Svetovni rekord v statični apneji ima Rusinja Natalija Molchanova, sicer lastnica kar petih svetovnih rekordov. Brez sape zdrži natanko osem minut in je v disciplini konstantne obtežitve dosegla globino 95 metrov. Nemec Tom Sietas drži v statični apneji svetovni rekord, ki znaša 10 minut in 12 sekund. Italijan Gianluca Genoni (intervju z njim ste lahko prebrali v Sokolu) je v okviru znanstvenih preizkusov, povezanih s fiziološkim stanjem telesa med daljšim zadrževanjem sape uspel doseči najdaljšo zabeleženo statiko s čistim kisikom, ki je trajala 18 minut in 3 sekunde. Slovenski rekord držita Mojca Studen (5min 21sek) ter Aleš Seliškar (7min 5sek)

o dinamična apnea brez plavuti - DNF (tekmovalec poskuša pod vodo preplavati čim daljšo razdaljo brez kakršnihkoli pripomočkov, rezultat se meri glede na razdaljo ki jo tekmovalec uspe preplavati)
Svetovni rekord v tej disciplini imajo Novozelandka Kathryn Mc Phee (151 metrov) ter Sietas in Mullins, ki sta oba preplavala dolžino 213 metrov. Slovenska prvaka sta s 78 metri Mojca Studen ter Miha Pribošič (150 metrov).

o dinamična apnea s plavutmi - DYN
V dinamični apnei s plavutmi se rezultat meri v dolžini, ki jo tekmovalec preplava. Svetovni rekord znaša 214 metrov (Molchanova) za ženske in 250 metrov (Aleksey Molchanov) za moške. V Sloveniji so tekmovalci dosegli 187 metrov (Mitja Štampfer).


Globinske discipline:
o konstantna obtežitev – CWT (tekmovalec se spusti na globino s plavutmi, prepovedani so kakršnikoli drugi pripomočki)
Svetovni rekord v konstantni obtežitvi je dosegel Guillaume Néry, Francoz, ki se je julija 2008 potopil na 113 metrov. Slovenski rekord ima Jure Daić in trenutno znaša 77 metrov.

o konstantna obtežitev brez plavuti - CNF (apneist globino doseže le z uporabo lastne sile)
Svetovni rekord pri ženskah: 60 metrov (Molchanova) ter moški 86 metrov (William Trubridge)

o spremenljiva obtežitev – VWT (potapljač uporabi sani z balastom za dosego globine, na površino pa se vrne z uporabo vrvi in plavuti). V tej disciplini so potapljači dosegli 141 metrov (Gianluca Genoni)

o no limit ali brez omejitev (NLT) je potop z uporabo balasta, potapljač pa se lahko vrne s pomočjo kakršnihkoli pripomočkov (npr.napihljiv balon). To je disciplina, v kateri se dosegajo največje globine.

o prosti potop - FIM (potapljač doseže globino ob vrvi in se na enak način vrne). Svetovni rekord znaša 108 metrov in je v lasti Novozelanca Williama Trubridgea.

o jump blue (JB) ali apnea cube je disciplina, ki se je razvila pod okriljem CMASa. Tekmovalec se najprej potopi na 15 metrov globine, kjer odvrže uteži, nato plava okoli kocke s stranico 15 metrov. Ko zaključi potop, označi doseženo globino in se vrne na površino. Rezultat se meri v preplavani dolžini.

»Najgloblji človek na svetu«, kot so ga poimenovali mediji, je Herbert Nitsch. Nitsch je leta 2007 v Grčiji dosegel globino 214 metrov in tako dosegel svetovni rekord v globinah v disciplini no limit. Nitsch si želi meje premakniti še globlje, saj namerava postati prvi apneist na svetu, ki bo presegel globino 300 metrov. Neverjetno?! Še sredi prejšnjega stoletja je bila 50 metrov tista globina, ki se je zdela nedosegljiva. Znanstveniki in zdravniki so bili takrat prepričani, da človeka pritisk na takšni globini ubije. Potapljačem na dih se imamo zahvaliti, da danes vemo, da temu ni tako in oni so tisti, ki meje iz leta v leto premikajo globlje. Do kod bomo prišli, tega odgovora ta trenutek ne ve nihče.

Tudi Slovenci se spuščamo v globine. Kljub temu, da potapljanje na vdih s strani države še ni priznano in ga, kot veliko drugih športov, finančno ne podpira, imamo kar nekaj predstavnikov med najboljših deset na svetu. Pri potapljanju v globine je absolutno najboljši Mariborčan Jure Daić. Jure je aktualni državni rekorder v vseh treh globinskih disciplinah, v letu 2007 je dosegel peto mesto na Svetovnem prvenstvu. V statiki ima rekord 6 minut in 46 sekund.

 Kako si pravzaprav zašel v potapljanje na vdih?
Že kot otrok sem se na morju večino časa potapljal z očetom. Oče je navdušenost nad tem športom prenesel name. Od 8.leta naprej sem v vodi preživel cele dneve in si nabiral izkušnje. Pri 18. letih sem si pri košarki huje poškodoval hrbtenico in zato sem začel redno plavati. Želel sem se tudi ukvarjati s podvodnim ribolovom in tako sem prišel v potapljaško društvo, kjer smo s prijatelji začeli resneje trenirati. Že na prvi tekmi sem dosegel odlične rezultate. Začel sem bolj resno trenirati, vsak prosti čas sem namenil za ribolov in tako se je začel začaran krog.

 Katera disciplina ti je najbolj pri srcu?
Skozi kariero se je to spreminjalo. Na začetku mi je bila najljubša dinamika brez plavuti, v kateri sem dosegal tudi najboljše rezultate. Takrat sem sovražil statiko, pa tudi dinamika s plavutmi mi ni bila pri srcu. Nato sem pri statiki spremenil način priprav in takrat se mi je ta disciplina zelo priljubila, zato sem se ji tudi bolj posvetil. Kmalu sem dosegel 10. mesto na svetovnem prvenstvu.
Zaradi svetovnega prvenstvu v globinskih disciplinah v Egiptu sem se leta 2007 bolj resno lotil potapljanja v globine. Večina tekmovalcev je takrat že uporabljala monoplavut, jaz pa sem nastopil s stereo plavutmi in dosegel odličen rezultat. Zaradi poškodbe hrbtenice najprej nisem želel uporabljati monoplavuti, a sem se kasneje le odločil za menjavo. OR (osebni rekord op.p.) v bazenu sem tako izboljšal za 30 metrov, v globino pa za 10 metrov.
Zdaj je globina še tisto edino kar me resnično zanima. Trenutno imam rekord 77 metrov, a sem ob tem potopu čutil, da imam še ogromno rezerve.


 Si nosilec državnih rekordov. Katerih?
Imam državne rekorde v vseh globinskih disciplinah: brez plavuti 56 metrov, s plavutmi 77m in prost potop 70m. Imel sem tudi več DR v bazenskih disciplinah, vendar tiste le za kratek čas.


 Kdo je tvoj vzornik?
V preteklosti sem jih imel veliko, sedaj pa se ne zgledujem več po nikomer. Moj idol je bil na primer Pedersen, ki je prvi preplaval 200 metrov. Na tekmi v Mariboru pa je bil v dinamiki brez plavuti samo 7 metrov boljši od mene, s tem da sva oba odplavala osebne rekorde.

 Kako pogosto treniraš?
Tedensko opravim med 6 in 12 treningi odvisno od obdobja priprav. V bazenu treniram 2-3 krat na teden, ostalo so suhe priprave.

 V Sloveniji apnea ni prav razširjena in tudi ni pod okriljem Olimpijskega komiteja. Ali to pomeni, da tudi tisti najboljši niste finančno podprti?
V svetu je to še čisto mlad šport. V nekaterih državah (HR, FRA, ITA) so tekmovalci finančno podprti, ker je to nacionalni šport, v Sloveniji pa je stanje povsem drugačno. Olimpijski komite Slovenije nas še ni priznal kot šport in nam zato tudi ne namenja sredstev.
Tekmovalcev je zelo malo in čeprav smo v svetovnem merilu v samem vrhu, za medije in sponzorje nismo zanimivi.

 Kako se potem financiraš? Ali je apnea zanimiva za sponzorje?
Financiram se sam. Ko grem na SP sicer dobim sponzorje, a še zdaleč ne pokrijejo stroškov za svetovno prvenstvo. V tem športu ni finančnih nagrad, razen v že omenjenih državah, kjer lahko prvaki dejansko živijo od tega.

 Si zadovoljen z rezultati na državnem prvenstvu, ki ste ga organizirali v Mariboru v začetku marca?
Bil sem glavni organizator tekmovanja in tekmovalec hkrati. Kar se organizacije tiče sem zelo zadovoljen, s svojim nastopom pa ne najbolj. V statiki sem pričakoval dosti boljši rezultat, nato pa sem bil še diskvalificiran, zaradi česar mi je padla motivacija v drugih disciplinah.

o Kako se pripraviš na potop? Kako izgledajo tiste zadnje minute pred potopom, tukaj mislim na potope v globino?
Pri vsaki disciplini je malo razlike, dejansko se pred vsakim potopom pravilno in sproščeno nadiham in se umirim. Ne mislim na nič, razen na to, da pravilno diham. V zadnji minuti naredim tri globoke, počasne vdihe in izdihe. Ko pričnem z zadnjim vdihom pred potopom, se zame že prične potop in takrat odklopim vse.

 Kaj se na potopih v take globine dogaja s telesom?
Zaradi povečanega pritiska, ki vlada v morskih globinah je med potapljanjem neprenehoma potrebno izenačevat pritisk v ušesih. Klasično izenačevanje pritiska v ušesih lahko uporabljam do globine okoli 50m. Po tej globini se mi zrak v pljučih stisne do te mere, da ga ni več možno izenačit v ušesa. Preden se to zgodi si napolnim ličnice z zrakom in s stisnjenimi mišicami v grlu preprečim, da bi ta zrak ušel nazaj v pljuča. Med nadaljnjim potapljanjem pa izenačujem z zrakom, ki je ostal v ličnicah.
Iz časov, ko smo še živeli v vodi je vsem sesalcem ostal potapljaški refleks, ki ga v neki meri lahko obudimo še danes. Edan od pojavov potapljaškega refleksa je tako imenovan ''blood shift''. Pri tem pojavu se med globinskim potapljanjem kri iz okončin seli v predel prsnega koša. To nas pri potapljanju na globine, kjer vladajo zelo veliki pritiski obvaruje pred zgnetenjem oziroma sesedanjem prsnega koša. Za obuditev ''blood shifta'' je potrebna vsaj tridnevna adaptacija telesa na povečan pritisk, ta pojav pa izgine prav tako po približno treh dneh brez potapljanja.

 Kako se spopadaš s potrebo po vdihu na globinah?
Problem s potrebo po vdihu imam samo v bazenu, kjer težko vztrajam do svoje meje, za kar je potrebna velika mentalna moč. Pri globinah pa nimam druge možnosti kot da se vrnem na površje in se s tem nikoli ne obremenjujem.

 Tvoje mnenje o apneji v Sloveniji? Kje smo?
Rezultati so vrhunski. V vseh disciplinah imamo tekmovalce, ki so med 10 najboljšimi na svetu. Nismo pa priznani s strani OKS, tako da si vsak tekmovalec plača stroške (treningi, oprema, zdravniški pregledi…) sam.

 Rezultati na tekmovanjih so povezani z napovedmi rezultata. Kaj točno to pomeni?
Pri bazenskih disciplinah to ni toliko bistveno. Če napoveš več, štartaš zadnji in se lahko ravnaš glede na rezultate ki so jih naredili tekmovalci pred tabo. Če dosežeš slabši rezultat od napovedanega dobiš kazenske točke.
Pri potopih v globino pa je napoved izjemno pomembna. Dan prej namreč napoveš globino, ki jo nameravaš doseči. Na tej globini ti nastavijo utež in ker si pripet na vrv globlje ne moreš. Če ne prideš do napovedane globine spet dobiš kazenske točke. To pravilo je zaradi varnosti, da tekmovalci ne bi pretiravali.

 Kakšni so letošnji načrti? Se nameravaš udeležiti kakšnega mednarodnega tekmovanja?
Udeležil se bom tekmovanja na Rabu, kjer želim postaviti nove državne rekorde in se uvrstiti na SP na Bahamih, ki bo v mesecu novembru. Tam imam namen s plavutmi doseči globino 90 metrov, s čimer bi se uvrstil v sam svetovni vrh. Svetovnega prvenstva se lahko udeležijo le najboljši svetovni tekmovalci in v Sloveniji lahko samo jaz dosežem zastavljene norme.

 Tvoj cilj je preseči globino 100 metrov?
100m je magična meja za vse potapljače. Želim si jo preseči, pa ni pomembno v kateri disciplini. V no limits ali spremenljivi obtežitvi bi jo lahko dosegel že letos, ampak zaradi visokih stroškov izvedbe takšnega potopa tega enostavno ne zmorem.

MAJA HREN