Revija SOKOL, oktober 2009

PODVODNI LOV

Podvodni ribolov je šport, s katerim se ljudje ukvarjajo že tisočletja. Različne civilizacije so razvile vsaka svoj način lova, saj je nekaterim od njih ribolov predstavljal glavni vir preživetja, za večino »razvitega« sveta pa je podvodni ribolov način sproščanja, umik od vsakdanjika, stik z naravo, poleg tega pa je v ljudeh verjetno ostalo še nekaj tistega osnovnega nagona, nagona po lovu zaradi preživetja. Danes slišimo veliko polemik o tem, da je v morjih vedno manj rib ter da so podvodni lovci morilci. Nekaj je zagotovo res: za izumiranje življenja v morjih niso krivi podvodni lovci, temveč t.i. gospodarski ribolov, ki je že zdavnaj presegel vse meje dobrega okusa ter lova za preživetje.


Kot rečeno, se človek z ribolovom ukvarja že od nekdaj, saj je nekoč veliko bolj kot danes živel v tesni povezavi z naravo okoli sebe. Za ribolov je uporabljal kamen, kasneje pa osti in kopja. V Evropi se je podvodni ribolov najprej prakticiral v Italiji in Franciji, kjer so bile na jugu najdene tudi poslikave, stare več kot 16.000 let. V sredini prejšnjega stoletja je podvodni ribolov postal popularen tudi pri nas in kaj kmalu se je osnovna oprema, sestavljena iz maske, dihalke, noža ali sulice, pričela izboljševati. A opremi malce kasneje.
Ker je podvodni ribolov tesno povezan z apnejo - potapljanjem na vdih, je nujno, da se kot podvodni lovci spoznamo z osnovami apneje. Najbolje je celo, da se pri najbližjem potapljaškem klubu, ki ponuja tovrstne tečaje, vpišete na tečaj potapljanja na vdih, kjer se boste naučili osnov (kako plavati, izenačevanje pritiska, fizika in fiziologija potapljanja…), osvojili različne tehnike ter zagotovo premaknili lastne meje. Seveda pa znanje o potapljanju na vdih še zdaleč ni vse, kar mora obvladati podvodni lovec. Med osnove spada tudi poznavanje opreme, zakonov, ki urejajo to področje, dobro poznavanje rib in njihovega vedenja…

V Sloveniji spada področje športnega ribolova pod pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je urejeno z zakonom. Za podvodni ribolov potrebujemo dovoljenje, ki ga lahko pridobimo samo, če smo člani katerega od ribolovnih društev. Če vas ujamejo brez dovoljenja znaša kazen 208,65€, lahko pa vam celo odvzamejo plovilo, opremo in ulov. Podvodni lovci pa morajo svoj ulov evidentirati, seveda pa je prepovedan podvodni ribolov z avtonomno dihalno opremo. Dovolilnico za podvodni ribolov morate imeti pri sebi (oz. na krovu), za slovensko morje so na voljo letne dovolilnice, na Hrvaškem pa tudi dnevne in tedenske. Na Hrvaškem je dovoljeno loviti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, nočni ribolov je prepovedan, kazni pa so v primerjavi s slovenskimi astronomske. Poleg tega je na Hrvaškem z zakonom prepovedana prodaja ulova, omejena pa je tudi količina ulova, namreč dnevno je dovoljeno uloviti do pet kilogramov rib, kar pa ne zajema trofejnih primerkov rib. Podvodni ribolov je prepovedan na določenih območjih, npr. nacionalnih parkih, pristaniščih, kampih ipd. Dober podvodni lovec je dober poznavalec favne in flore podvodnega sveta in pri lovu na določeno vrsto ribe je potrebnega kar nekaj znanja o njenem vedenju, če želimo ujeti velik primerek. Poleg vsega zgoraj naštetega pa je nujna tudi spretna uporaba puške, zato se moramo tudi tega dobro naučiti, kar pridobimo z vajo.

Nekaj osnovnih pravil podvodnega ribolova:
- prvo in najpomembnejše pravilo je - prepovedana uporaba kakršnihkoli pripomočkov za dihanje
- lovijo se samo odrasle ribe (merske ribe)
- loviš lahko z največ dvema puškama
- ne smeš loviti v času drstenja

V svetu podvodnega ribolova obstajajo pravila, ki so določena z zakoni in tista etična, nenapisana. Prav je, da se držimo vseh.

OPREMA
Osnovna oprema za potapljanje na vdih je ABC oprema: maska, dihalka in plavuti. Maska naj bo kvalitetna, obvezno pa je, da pred nakupom preverite če se prilega vašemu obrazu. Maska, ki ne bo dobro tesnila ali vas bo tiščala, zagotovo ne bo prispevala k vašim užitkom pod vodo, temveč vas bo za le-te prikrajšala. Tudi dihalka naj bo mehka, s kvalitetnim ustnikom, saj vam lahko poškoduje sluznico. K ABC opremi spadajo še plavuti, ki se od »navadnih« plavuti za scuba potapljanje ali za plavanje po površini razlikujejo po velikosti (so namreč daljše) in imajo zaprt čevelj, takšne plavuti namreč omogočajo hitrejše gibanje pod vodo. Apnejisti običajno uporabljajo tudi neoprenske nogavice. Cene plavuti so odvisne od tega kako zahteven lovec ste, gibajo se pa od 100€ naprej.
Ker pri podvodnem ribolovu preživimo pod vodo kar nekaj časa, je uporaba neoprenske obleke nuja. Še posebej v Jadranskem morju je razlika med temperaturo morja na površini in nekaj metrov globlje občutna in kaj hitro nas zazebe. Obleke za apnejo se od neoprenskih oblek za scuba potapljanje razlikujejo po tem, da so brez zadrg in velikokrat v maskirnih barvah, saj se potapljač tako bolj zlije z okoljem. Zraven spadajo tudi rokavice in kapuca.
V neoprenskih oblekah so drobni plinski mehurčki, zaradi česar smo pozitivno plovni in potrebujemo uteži, da se lahko potopimo. Uporabljajo se svinčene uteži, najpogosteje razporejene na gumijastem pasu. Kot pri scuba potapljanju je tudi pri potapljanju na vdih izredno pomembno, da ima naš pas z utežmi sponko, ki jo zlahka odpremo, če je to potrebno.

Za lov podvodni lovci ponavadi uporabljajo puško, v svetu pa tudi ni redka uporaba harpune oz. sulice. Razvoj podvodnih pušk je šel skozi različne faze, in danes je na voljo veliko različnih vrst: elastične in pnevmatske so najbolj pogoste, obstajajo pa tudi druge vrste, a niso veliko v uporabi. Puške so na voljo različnih dolžin in tipov, odvisno od vrste ulova in taktike. Elastične puške, ki so v zadnjem času skoraj izrinile pnevmatske, se razlikujejo glede na dolžino. Podvodni lovci svetujejo, da je za začetnike najbolj primerna puška 75 cm ali 90 cm dolžine, nikakor pa niso priporočljive puške, krajše od 70 cm, saj so neuporabne.
Tudi nož je nepogrešljiv del opreme podvodnega ribiča, če se kje zapletemo, lahko pa ga uporabimo tudi pri samem lovu. Obvezna je tudi uporaba potapljaške boje, s katero bomo obiskovalce na površini opozorili nase, potrebovali pa bomo tudi vrv ali obroč, kamor bomo nizali ulov.

TEHNIKE LOVA
Podvodni lovci uporabljajo različne tehnike lova, ki jih prilagajajo glede na vrsto ribe in okolje, kjer lovijo.

Lov ob obali
Lov ob obali se ponavadi izvaja zgodaj zjutraj ali zvečer, saj je to čas, ko si ribe iščejo hrano in se zato bolj približajo obali. Najpomembneje je, da se lovec čimbolj neslišno premika in se skriva za skalami in drugimi naravnimi ovirami. Če nismo karseda neslišni se nam ribe hitro izmuznejo, za kar je dovolj manjši tresljaj. Za takšno tehniko se priporočajo krajše puške, dolžine do maksimalno 90 cm. Vsekakor se podvodnega ribolova ne moremo naučiti kar iz teorije in neslišno premikanje po vodi in ulov kapitalnih rib bomo dosegli le tako, da bomo čimveč časa preživeli pod vodo in izpopolnjevali svojo tehniko. Puško navadno napnemo šele v vodi in izkušeni lovci prve dni na izbrani lokaciji posvetijo zgolj opazovanju podmorja, spoznavanju tamkajšnjih rib in šele nato se lotijo lova. Pri tej tehniki lovec ribo preseneti, zato se moramo naučiti tudi to, kako se ribi čimbolj približati. To je najlažje doseči, če je med lovcem in ribo kakšna ovira, na primer skala. Pri lovu ob obali boste najpogosteje naleteli na brancine, ciplje, salpe, orade ali šarge.

Lov na čakanje (čeka)
Lov na čakanje je najzahtevnejša in najbolj nevarna tehnika podvodnega ribolova. To tehniko uporabljajo predvsem izkušenejši potapljači, saj so potopi globlji in pod vodo preživimo dalj časa,. Ko se potopimo, si poiščemo primeren prostor za kakšno skalo ali v travi ter tam nepremično počakamo, da se nam približajo radovedne ribe. Tovrsten potop je primeren samo za najbolje pripravljene potapljače, tako psihično kot fizično, zato je potrebna previdnost. Pri tej tehniki lova se uporabljajo dolge puške od 90 cm naprej. S tehniko lova na čakanje se lovijo zobatci, ki veljajo za nekakšne kralje podvodnega ribolova, saj se jih najtežje lovi.


Lov po luknjah
Kot ime pove, je to tehnika ribolova po luknjah oziroma pod skalami. Najpomembnejša stvar pri tovrstnem ribolovu je poznavanje terena. Ker se potapljamo na 10 metrov in globlje je zelo pomembna tudi fizična pripravljenost. Skoraj obvezen del opreme pri lovu po luknjah je potapljaška svetilka, in kaj kmalu boste lahko naleteli na šarge, ušate, škarpene, fratre….Za tehniko lova po luknjah se uporabljajo krajše puške (manj kot 75 cm, ki so ponavadi zračne).

Lov v plavem oziroma na odprtem
Tudi lov na odprtem morju praviloma izvajajo izkušenejši potapljači, saj je nujna dobra fizična pripravljenost. Težave nam namreč povzročajo valovi in tokovi. Predvsem moramo biti pozorni na jate manjših rib, saj se kapitalci s temi ribami prehranjujejo.

NEVARNOSTI PODVODNEGA RIBOLOVA
Podvodni ribolov je relativno nevaren šport. Potapljanja na dah ne gre jemati z levo roko in tudi ob upoštevanju vseh varnostih pravil se še zmeraj lahko dogodi, da precenimo svoje zmožnosti. Največja nevarnost, ki preži na podvodne ribiče so plovila. Veliko upravljavcev čolnov in ladij ne upošteva razdalje od obale, pa tudi uporaba boje še ni zagotovilo, da smo varni. Potrebno se je izogibati najprometnejšim plovnim potem in loviti ob tistem času dneva, ko je prometa najmanj. Tudi ribe so živahnejše takrat. Pazljivi moramo biti tudi pri rokovanju s strupenimi organizmi, a te poškodbe so redke.
Tudi puška predstavlja nevarnost podvodnemu ribiču, še posebej če uporabljamo novo ali tujo opremo, ki je še ne poznamo. Svojo puško zmeraj zaščitimo z varnostnim čepom, neredki pa so tudi primeri, ko je podvodni lovec po nesreči ustrelil svojega sopotapljača ali potapljači celo ustrelijo sebe. Zato velika previdnost pri rokovanju s podvodno puško vsekakor ni odveč.
Najpogostejša nevarnost, ki preži na apnejiste je hipoksija. Velikokrat precenimo svoje zmožnosti ali pa se kak dan slabo počutimo in tako lahko hitro pride do nesreče. Namreč, pod vodo ostanejo predolgo in ob vračanju na površino (najpogosteje kak meter pod gladino) zaradi pomanjkanja kisika v krvi izgubijo zavest. Zato je najbolj varno, da imamo ob sebi sopotapljača, še enkrat pa velja poudariti, da je priporočljivo obiskati katerega od potapljaških klubov, kjer se boste naučili osnov varnega potapljanja na vdih in tako povečali svojo lastno varnost ter izboljšali svojo tehniko.

MAJA HREN