REVIJA SOKOL, november 2009

Lov na plavuti morskih psov redči njihovo populacijo

Palau, ena najmanjših in najmanj naseljenih državic na svetu, kot jo opisuje Wikipedia, namerava ustvariti prvo »zavetišče« za morske pse na svetu. Začeli so s prepovedjo komercialnega lova na morske pse v njihovih vodah.
 

Johnson Toribiong, predsednik državice v Tihem oceanu, je prepoved razglasil na zasedanju generalne skupščine OZN konec letošnjega septembra. Okoljevarstveniki so potezo označili kot korak naprej, saj več kot polovici vrst morskih psov v oceanih grozi izumrtje. Prepoved, ki jo je uvedel Palau, bo pokrivala 600 tisoč kvadratnih kilometrov morja, kar je podobno velikosti Francije. Predsednik Toribiong je pozval k splošni prepovedi lova na morske pse, oziroma, kar se dogaja v praksi, rezanja njihovih hrbtnih plavuti kar na morju. Plavuti morskih psov so namreč donosno blago na mednarodnih trgih, kjer jih uporabljajo za jed, ki velja za specialiteto – juho iz plavuti morskega psa. Za ta namen vsako leto ubijejo ali bolje rečeno razmesarijo pri živem telesu milijone morskih psov. Dovolj dober razlog???!!!

Veliko razvitih držav je že sprejelo omejitve ulova, nekatere, na primer Maldivi, so prav tako sprejele ukrepe za zaščito vrste, vendar je iniciativa države Palau privedla zadevo na novo stopnjo.
Kljub temu, da ima Palau le 20 tisoč prebivalcev, njegovo ozemlje obsega preko 200 otočkov, raztresenih po območju, kar pomeni da so njihove teritorialne vode velike. Za vlado Palaua je zagotovo razlog tudi v ekonomiji, saj temelji večinoma na turizmu. Morski psi privabljajo potapljače, prav tako pa imajo veliko vlogo pri ohranjanju koralnih grebenov. 21% vrst morskih psov na Zemlji je označenih s »skoraj izumrli«, 18% pa je ogroženih. Za 35% ni dovolj podatkov za taka predvidevanja. Skoraj polovica vrst, ki večino svojega življenja preživijo v zgornjih plasteh morij, saj tam lovijo in so tako izpostavljeni, je ogroženih. Glavni razlog za to je lov na plavuti morskih psov, kar nekaj pa jih tudi konča v mrežah, ki so namenjene tunam in mečaricam.

Kako se je na Palau vse skupaj pravzaprav začelo? Moški po imenu Dermot Keane je leta 1997 prišel na Palau kot turist in se dve leti kasneje vrnil, da bi delal v uglednem potapljaškem centru. Poleg tega centra je bila baza za tuje ribiške ladje. Tako je Keane na lastne oči videl ladje, kako se vračajo v pristanišče s tisoči plavuti morskih psov.Že od osemdesetih let dvajsetega stoletja so nekateri prebivalci Palaua, vključno z lastnikom potapljaškega centra, drugimi zaposlenimi – inštruktorji in vodiči,med katerimi je bilo nekaj pomorskih biologov, glasno protestirali proti nerazumnemu pobijanju tisočev palauskih morskih psov. Tovrstna praksa je namreč škodila razvijajočemu se turizmu Palaua, ki velja za eno od najlepših lokacij na svetu za potapljanje z morskimi psi.
Ker so prošnje naletele na gluha ušesa, se je osebje potapljaškega centra odločilo posneti početje teh ladij na morju, s čimer so želeli obveščati in opozarjati javnost. Seveda so ogabni posnetki sprožili ogorčenje.

Biolog Ron Leidich je dal pobudo za peticijo, ki ji je sledila obsežna raziskava, ta pa je pokazala kakšen pomen imajo morski psi za turizem na Palau. Študija je bila kmalu predstavljena tudi v parlamentu, kar je vzpodbudilo pobude za prepoved lova na plavuti na območju Palaua. Noah Idechong, poslanec Palauškega parlamenta, je ustanovitelj Zveze za ohranjanje Palaua. Le-ta je odigrala glavno vlogo pri sprejetju enega najstrožjih zakonov za zaščito morskih psov na svetu.

Kanal Discovery je posnel film za serijo dokumentarcev »Shark week«, kjer so dokumentirali neprijeten položaj, v katerem se je znašla populacija morskih psov na Palau. Vodja ekipe Discoveryja, pomorski biolog Ethan Daniels, je z ekipo snemal na večini od najbolj znanih potapljaških lokacij na Palau, kjer so preučevali vedenje morskih psov in zabeležili zaskrbljujoč padec nekoč velikega števila jat morskih psov. S podporo nekaterih ozaveščenih domačinov je filmska ekipa nenapovedano obiskala tujo ribiško ladjo, ki se je ravno raztovarjala v pristanišču Malakal. Ujeli so osupljive posnetke palube, polne trupel in plavuti neštetih morskih psov različnih vrst. Predvajanje oddaje je povzročilo glasne proteste tako na Palau kot v tujini, kar je bil še en korak naproti sprejetju zakona o prepovedi lova na plavuti.

Izvajanje nadzora po uvedbi prepovedi lova bo za Palau težko, saj premorejo zgolj eno izvidniško ladjo, primerno za nadzor voda. Nedavni pregled iz zraka je naletel na 70 ribiških ladij, ki so večinoma lovile ilegalno. Ampak Carl-Gustaf Lundin, ki je na čelu morskega programa pri Mednarodni zvezi za ohranitev narave (IUCN) pravi, da obstajajo tudi drugi načini kako stopiti na prste prepovedani trgovini. »ZDA, na primer, si z ribiškimi podjetji, ki imajo dovoljenja za ribolov, izmenjujejo sezname nezakonitih ladij, tako da lahko prijavijo svoje »kolege« brez dovoljenj. Prav tako potekajo raziskave kako nadzorovati oddaljeno z majhnimi stroški. Sicer pa ribičev ni treba loviti po morju, vsak od njih slej ko prej pripelje ulov do kopnega, tako da dokler večina držav nasprotuje nezakonitemu ribolovu, obstajajo možnosti za ukrepanje in nadzor.« Dr. Lundin pravi, da je še ena tihomorska državica, Kiribati, z ZDA podpisala sporazum, na podlagi katerega bo ustanovljen največji pomorski rezervat na planetu.

O PALAU
Palau je ena najmanjših in najredkeje naseljenih državic na svetu. Nahaja se v Tihem oceanu, približno 500 kilometrov vzhodno od Filipinov in ima dobrih 20 tisoč prebivalcev ter površino 494 kvadratnih kilometrov. Po II. Svetovni vojni je bil Palau ozemlje pod upravljanjem Združenih narodov in je danes neodvisna Republika Palau (od leta 1994). Zaradi svoje neverjetne biološke raznolikosti in neokrnjene narave je Palau ena od top potapljaških lokacij na svetu. Ekonomija Palaua bazira na turizmu, ki je večinoma potapljaški in je danes v porastu. Izumrtje morskih psov na območju Palaua ne bi pomenilo samo še eno izgubljeno bitko v vojni proti morskim psom, ampak bi ogrozilo obstoj te majhne državice.

Lov na plavuti
S frazo »lov na plavuti« označujemo ribolov, pri katerem večinoma živim morskim psom odrežejo plavuti, ti pa zaradi tega ne morejo več plavati in potonejo na morsko dno, kjer umrejo zaradi zadušitve ali jih požrejo drugi morski organizmi. Plavuti morskih psov uporabljajo, kot sem že omenila, za juho, ki je specialiteta na Kitajskem ter za tradicionalno kitajsko medicino. Sicer pa lahko juho iz plavuti morskega psa najdete na jedilnikih restavracij po vsej Aziji. Dr. Shelley Clarke je opravljala obširno raziskavo o lovu na plavuti, ki je pokazala, da je na leto v svetu brutalno pobitih med 26 in 73 milijonov morskih psov. Ekipa okoljevarstvenikov na ladji Ocean Warrior je v letu 2006 fotografirala rezanje plavuti morskim psom v zaščitenem morskem območju na Kostariki. Dokumentarec z naslovom Morski psi, gospodarji koralnih grebenov je prikazal podobne posnetke iz območij Zahodne Avstralije in Srednje Amerike, podobno se dogaja v Indoneziji in Indiji. Ocenjuje se, da je cvetoča trgovina s plavutmi morskih psov vredna 1,2 milijardi dolarjev, kar je dobršen razlog, da se z njo ukvarjajo organizirane kriminalne združbe. Število nekaterih vrst morskih psov je padlo za 80% v zadnjih 50 letih. Zaskrbljujoče!

Danes kar nekaj držav prepoveduje lov na plavuti, a še vedno je veliko površin mednarodnih voda, kjer ni nadzora. Lov je prepovedan na območju vzhodnega Pacifika, a se še zmeraj izvaja drugod po Pacifiku in Indijskem oceanu. Kampanje za osveščanje javnosti na Tajskem in Singapurju, na primer, so uspele zmanjšati uživanje plavuti za 25%.

Še nekaj o juhi



Juha iz plavuti morskega psa je bila do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja zgolj lokalna specialiteta v Kantonu na Južnem Kitajskem. Kitajska vlada je juho označila za simbol elite, a je svoje mnenje spremenila 1987. Kmalu je naraščujoč vpliv Kitajske v Aziji povzročil popularnost juhe na porokah, rojstnih dnevih, praznikih in poslovnih večerjah kot način za izkazovanje časti gostom. Povpraševanje je v zadnjih 15 letih sunkovito naraslo in danes je juha iz plavuti morskega psa vsakdanja jed.
Več kot 50% trgovine s plavutmi obvladuje Hong Kong, kjer so cele ulice prepredene s trgovinami, ki prodajajo plavuti morskih psov.
Kako drage so plavuti? Na ulicah Hong Konga se prodajajo za 328 dolarjev za funt (454 gramov), kar je v povprečju 8 plavuti. Plavuti se kuhajo zelo dolgo, dokler ne razpadejo na rezance hrustanca, ki izgledajo kot testenine. Sama plavut sploh nima okusa, a se servira skupaj s piščancem, šunko in šitaki gobami, in vpije okus.
Juha iz plavuti se uporablja tudi v kitajski tradicionalni medicini kot tonik, saj naj bi bil dober za moč, zagotavljanje energije, dober za kri, krepitev ledvic in pljuč ter izboljšanje prebave. Toda nutricionisti pravijo, da juha pravzaprav nima nobene hranilne vrednosti in je celo dolgoročno škodljiva za zdravje, saj plavuti vsebujejo velike količine živega srebra.

V svetu poteka ogromno kampanj in deluje nešteto organizacij, ki se borijo proti nehumanemu klanju teh čudovitih podvodnih bitij. A je žal še vedno denar sveta vladar in dokler bo trgovina prinašala enormne dobičke se nesmiselno pobijanje ne bo končalo. Zato je osveščanje še kako pomembno, saj ko ne bo več povpraševanja tudi dobičkov ne bo več. Ali pa bomo res iztrebili te kralje podvodnega sveta? Je res vredno? Nikakor ne.


MAJA HREN